Kako vrednost ogljikovega ekvivalenta (CEV) za i-žarek Q355B vpliva na njegovo varljivost?

Ekvivalent ogljika (CEV) je izračunan parameter, ki napoveduje kaljivost in posledično varljivost jekla. Za Q355B je to kritični kontrolni parameter, določen v GB/T 1591. Višji CEV kaže na večjo težnjo toplotno-prizadete cone (HAZ) v bližini zvara, da po hitrem ohlajanju tvori trde, krhke mikrostrukture (kot je martenzit), kar poveča tveganje za nastanek hladnih razpok (vodikovo-inducirano razpokanje). Običajno uporabljena formula CEV (formula IIW) je: CEV=C + Mn/6 + (Cr+Mo+V)/5 + (Ni+Cu)/15. Za Q355B, s svojo tipično sestavo, je CEV nadzorovan do maksimuma, pogosto okoli 0,43 % do 0,45 % za običajne debeline. Ta vmesna vrednost pomeni dobro varljivost v večini pogojev. Za varjenje Q355B bo morda potrebno predgretje, odvisno od treh glavnih dejavnikov: 1) dejanskega CEV specifične toplote, 2) skupne debeline (odvod toplote) spojenih elementov in 3) vodikovega potenciala dodatkov za varjenje (npr. nizko-vodikove elektrode so obvezne). Kode za varjenje nudijo tabele, ki te dejavnike povezujejo s temperaturami predgretja. Na splošno za tanke dele in nizek CEV predgretje ni potrebno. Za debelejše odseke ali višjo omejitev se lahko določi predgretje na 50-150 stopinj, da se upočasni hitrost ohlajanja, kar omogoči, da se HAZ spremeni v mehkejše, bolj duktilne strukture in omogoči difundiranje vodika. Toplotna obdelava po-varju (PWHT) običajno ni potrebna za Q355B, lahko pa se uporablja za zelo debele odseke za razbremenitev preostalih napetosti. Nadzorovane ravni ogljika in drugih legirnih elementov v Q355B so zasnovane tako, da ohranjajo CEV v obvladljivem območju, kar omogoča učinkovite varjene povezave z visoko celovitostjo, kar je bistveno za njegovo uporabo v sodobnih jeklenih konstrukcijah.